fbpx

Individualna psihoterapija

Individualna psihoterapija2018-09-17T13:38:33+02:00

Individualno psihoterapijo izvajam po principih integrativne psihoterapije. Pri obravnavi nudim celovit pristop in upoštevam individualnost posameznika. Obravnava je lahko kratkotrajna (cca 12-16 srečanj) ali bolj poglobljena; v tem primeru obravnava traja od nekaj mesecev do več let, odvisno od težav, ki jih oseba ima, in ciljev, ki jih želi doseči. Srečanja navadno potekajo enkrat tedensko in trajajo 50 minut. Cena ure psihoterapije je 45 eur.

Moja glavna področja obravnave so težave v razpoloženju, ki se nanašajo na:

  • Depresivno razpoloženje in depresija
  • Depresija v nosečnosti
  • Poporodna depresija
  • Žalovanje
  • Čustvena otopelost
  • Pretirani čustveni odzivi
  • Preplavljanje s čustvi
  • Nihanja razpoloženja
  • Druge težave v razpoloženju

Kaj je integrativna psihoterapija?

Integrativna psihoterapija poudarja pomembnost celostnega pristopa pri delu z ljudmi. Eden izmed glavnih ciljev integrativne psihoterapije je integracija osebnosti, kar se nanaša na integracijo odcepljenih in nezavednih delov sebe v kohezivno celoto. Šele s tem, ko oseba ozavesti in integrira svoje odcepljene dele, lahko stopi v polni kontakt s sabo in z drugimi ljudmi. Prav slednje pa nam omogoča, da živimo polno in v skladu s sabo in svojimi potrebami.

Integrativna psihoterapija povezuje različne pristope k psihoterapiji (transakcijsko analizo, sodobno psihoanalitično terapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, gestalt terapijo in druge usmeritve), zato so tudi metode in tehnike, ki jih uporabljamo pri našem delu, raznolike in prilagojene konkretnim potrebam klienta. Poleg metod in tehnik pa je pri psihoterapevtskem delu ključnega pomena tudi terapevtski odnos (odnos med klientom in terapevtom).

Kako poteka individualna psihoterapija?

Ko me kontaktirate po telefonu ali e-mailu, se dogovoriva za uvodno srečanje, ki je brezplačno in popolnoma brez obveznosti. Uvodno srečanje traja 50 minut in je namenjeno temu, da se spoznava ter se pogovoriva o vaših težavah in ciljih. Predstavim vam tudi moj način dela. Na podlagi pogovora skupaj oceniva, ali bova začela s procesom psihoterapije ali pa bi morda pomoč želeli poiskati kje drugje. V primeru, da se odločite za začetek obravnave, v naslednjem srečanju oblikujeva t.i. delovni dogovor, s katerim se zavežem, da bodo vsebine najinih pogovorov strogo zaupne, tudi po tem, ko zaključite obravnavo. Delovni dogovor določa tudi pravila glede prihajanja na srečanja in varovanja vaših osebnih podatkov.

V nadaljevanju se običajno srečujeva enkrat tedensko, po 50 minut. Stalnost srečanj zagotavlja nemoten potek terapije, ustvari občutek varnosti in omogoča napredek. V primerih, ko je psihoterapija že v samem začetku zastavljena kratkotrajno in osredotočena na odpravljanje specifičnega simptoma oziroma je njen cilj sprememba vedenja, so sama srečanja dokaj strukturirana. Nekoliko drugače je pri dolgotrajni psihoterapiji, ki je globinska in katere cilj je odkrivanje vzrokov za nastale težave in trajna sprememba strukture osebnosti; v teh primerih je običajno  klient tisti, ki na terapijo prinese temo, o kateri želi govoriti oziroma jo smatra kot pomembno. V nadaljevanju ure pa terapevt s svojimi znanji in izkušnjami vodi pogovor v smeri, ki klientu pomaga do novih spoznanj, uvidov in osveščanja nezavednih vsebin.

Zaupnost v psihoterapiji

Vsebine pogovorov v psihoterapiji so strogo zaupne, tudi po tem, ko klient zaključi obravnavo. Na podlagi etičnega kodeksa pa sem dolžna prelomiti to zaobljubo v naslednjih primerih:

  • če je bilo izvršeno ali bo izvršeno kriminalno dejanje;

  • če je ogrožen otrok ali

  • če obstaja dejanska nevarnost, da bi bil klient sebi ali komu drugemu (življenjsko) nevaren.

Osebne podatke, ki mi jih klient zaupa v okviru terapevtske obravnave, občasno delim z drugimi terapevti, supervizorji in zdravstvenimi delavci, in sicer izključno za potrebe konzultacij, supervizije in intervizije. To je eden od pogojev za moje delo in prispeva k ustrezni in varni obravnavi klienta. Podatki, ki so obravnavani v te namene, so predhodno anonimizirani, tako da jih ni mogoče pripisati določljivemu posamezniku.

Pri svojem delu spoštujem Kodeks etike in profesionalne prakse Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo (SINTA).

Želim termin za uvodni pogovor

Ko poporodni spremljevalki postaneta depresija in tesnoba…

Prispevek je bil objavljen v Reviji za moje zdravje, marec 2019.  »Zdelo se mi je, da mi je materinstvo prvih šest mesecev po prihodu iz porodnišnice šlo dobro od rok. Zelo sem skrbela za to, da nadoknadim manjkajoči nočni spanec, zato sem popoldneve veliko spala, pravzaprav skoraj vsakič, ko je spal tudi dojenček. Čez dan, ko nisva spala, sva bila veliko na zraku. Z vozičkom sem prehodila tudi po več kilometrov na dan. Čeprav včasih [...]

Žalujem ali sem depresiven?

Včasih je težko prepoznati razliko med žalovanjem, ki je običajen in celo zdravilen odziv na izgubo, ter depresijo, ki je bolezen in potrebuje ustrezno strokovno obravnavo. Depresija in žalovanje imata namreč kar nekaj skupnih simptomov. Poleg tega  v nekaterih primerih med žalovanjem in depresijo niti ni mogoče potegniti jasne ločnice, saj žalovanje tako kot drugi stresni dogodki lahko sproži depresivno epizodo. Kakšne so torej podobnosti med njima? Tako pri žalovanju kot pri depresiji oseba [...]

To spletno mesto uporablja piškotke za namen izboljšave delovanja spletnega mesta. Več informacij. Ok