Kaj je visoka senzitivnost oz. visoka občutljivost?
Visoka senzitivnost (tudi visoka občutljivost ali ang. high sensitivity) je prirojena osebnostna lastnost tistih oseb, katerih živčni sistem je bolj občutljiv in se ob stiku z zunanjimi in notranjimi dražljaji prej vzdraži kot pri ostalih ljudeh. Visoka senzitivnost je prisotna pri 20% populacije, pri čemer je pri moških in ženskah zastopana v enaki meri. Visoko senzitivne osebe so bile v otroštvu s strani staršev ali učiteljev zelo verjetno označene za sramežljive ali bolj zadržane, v odraslosti pa prepoznane kot introvertirane osebe. Kakorkoli, to ne drži vedno, saj je kar 30% visoko senzitivnih oseb ekstrovertiranih.
Čeprav je visoka senzitivnost povsem normalen pojav, je še vedno v veliko primerih napačno razumljena, mnogokrat ji je dodan negativen predznak, češ, ‘biti občutljiv pa res ni dobro’ ali celo, ‘ne smeš biti občutljiv.’ Visoka občutljivost se namreč v zahodnem svetu, kjer se uspeh in dobro življenje pogosto povezuje z intenzivnostjo, količino in hitrostjo, marsikdaj res ne znajde najbolje. To je škoda, saj s sabo prinaša veliko pozitivnega, in jo, če jo sprejmemo kot del nas, resnično lahko obrnemo sebi v prid.
Kako vem, ali sem visoko senzitiven/a?
Visoko senzitivne osebe doživljajo svet okoli njih drugače kot ostali ljudje. Zaradi živčnega sistema, ki je veliko prej vzdražen kot pri ostali populaciji, informacije, ki jih sprejemajo iz okolja, procesirajo bolj intenzivno. To jim seveda prinese velike darove, kot je ustvarjalnost, empatičnost, intuitivnost in stik s svojim bogatim notranjim svetom, vendar so zaradi svoje sicer podedovane občutljivosti tudi bolj podvrženi stresu in drugim močnim dražljajem iz okolja. To lahko rezultira v pogosti izčrpanosti in večji potrebi po počitku, osami in tišini.
Za visoko senzitivne oz. visoko občutljive osebe je značilno, da:
imajo zelo živ in bogat notranji svet. Kot otroci so verjetno imeli veliko namišljenih prijateljev in se kratkočasili z dnevnim sanjarjenjem. V odraslosti pa jih spremljajo zelo žive in realistične sanje.
so globoko ganjeni nad lepoto umetnosti, narave ali glasbe.
se zlahka vznemirijo ali prestrašijo. Zelo verjetno bodo gledanje filmov z nasilnimi prizori zavrnili, saj jih to zelo vznemiri. Zelo težko prenašajo tudi kakršnekoli novice o krutostih, ki se dogajajo nad živalmi ali naravo.
se hitro počutijo preobremenjene. Veliko opravkov v omejenem času jih lahko spravi v hudo stisko.
burno odreagirajo, tudi ko situacija ni nujno ogrožajoča. Nenadni in glasni zvoki jih lahko zelo prestrašijo.
so bolj občutljivi na močno svetlobo, fizično bolečino, kofein in lakoto.
hitro opazijo spremembe ali podrobnosti v okolici, prav tako hitro opazijo tudi počutje drugih ljudi. Morda čustva drugih celo prevzamejo nase, kar je lahko zelo izčrpavajoče.
jih spremembe vznemirijo. Raje imajo rutino, ker jim je znana in zato prinaša manj dražljajev kot pa popolnoma nova situacija.
Kako kvalitetno živeti s svojo občutljivostjo?
Če se najdete v večini od zgoraj navedenih lastnosti, obstaja verjetnost, da ste visoko občutljivi, in s tem resnično ni nič narobe. Visoka občutljivost namreč ni bolezen ali motnja, ki bi jo bilo potrebno zdraviti ali se je kako drugače znebiti. Je zgolj prirojena lastnost, ki zahteva nekaj vaše pozornosti in prilagoditev, predvsem pa sprejetje tega dela sebe. Tako boste najlažje zaživeli kvalitetno življenje, ki bo v skladu z vašimi potrebami in zmožnostmi.
Pomembno vprašanje, ki si ga je dobro zastaviti čim bolj pogosto – še posebej, če pri sebi prepoznavate znake visoke občutljivosti – je: »Kako mi je sedaj v tem trenutku? Kako se počutim? Se počutim v redu, ali pa bi želel/a ali potreboval/a v tem trenutku kaj drugega?« Čeprav vedno ne boste mogli slediti svojim potrebam, vam bo že zgolj zavedanje svojega lastnega počutja v dani situaciji pomagalo k boljšemu spoznavanju sebe in svoje lastne občutljivosti, to pa na dolgi rok v oblikovanje življenjskega sloga, ki bo najbolj ustrezalo vaši občutljivi naravi.
Past, v katero se mnogokrat ujemajo visoko občutljivi, je namreč prav ta, da poskušajo svoj način življenja prilagoditi večini, misleč, da je to edino, kar je sprejemljivo, normalno, zdravo. Tako se lahko hitro zgodi, da se silite iti po službi na zabavo, čeprav bi vam po napornem dnevu veliko bolj ustrezal miren pogovor s prijateljem ali branje knjige v tišini.
Seveda je še mnogo drugih načinov, s katerimi si lahko pomagate, da se boste s svojo občutljivostjo kar najbolje počutili:
Zmanjšajte število intenzivnih zunanjih dražljajev v vašem okolju.
Zmanjšajte število obveznosti v dnevu na obseg, ki je za vas obvladljiv brez večjega stresa.
V mislih (ali pa na listu papirja) imejte pripravljen seznam strategij, ki vam bodo v pomoč, ko boste vznemirjeni. Nekaterim pomaga nevtralizacija dogodka, globoko dihanje, sprehod, umik iz situacije, ki vas vznemirja, poslušanje glasbe ali pa mantra, ki si jo ponavljate v taki situaciji. V pomoč je lahko tudi že samo dejstvo, da sočutno sprejmete svoje vznemirjenje in zdržite s tem, kar se vam dogaja.
Zagotovite si dovolj nočnega spanca.
Dovolite si počivati, ko začutite, da to potrebujete. V obliki dnevnega počitka, dnevnega dremeža, vikend oddiha ali počitnic. Opazujte, kako počitek vpliva na vas in vaše počutje.
Vaše misli in čustva izlijte na papir. Tako boste morda zmanjšali premlevanje in analiziranje.
Z vašimi najbližjimi odprto spregovorite o svoji visoki občutljivosti; izpostavite pozitivne plati svoje občutljivosti, pa tudi potrebe, ki jih visoka občutljivost prinaša (npr. več časa zase v tišini).
Postavljajte meje. Spustite k sebi, kar želite, in zadržite stran od sebe tisto, česar v danem trenutku nočete.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Visoko senzitivne osebe, ki so kot otroci s strani staršev ali skrbnikov imeli razumevanje za svojo občutljivost in je okolica to občutljivost sprejemala in podpirala, kasneje v odraslosti običajno nimajo večjih težav. Svojo visoko senzitivnost sprejemajo kot del sebe in živijo v skladu s svojimi potrebami ter okolici postavljajo zdrave meje, ko je to potrebno.
Nekoliko drugače je pri tistih, ki v otroštvu niso bili deležni razumevanja in sprejemanja njihove občutljivosti ali pa je bilo tega razumevanja in sprejemanja premalo. Odrasli, ki so že v otroštvu izkusili, da njihova občutljivost ni sprejemljiva, da je nekaj narobe z njimi, ker so tako občutljivi, ter da morajo biti drugačni, se bodo zelo verjetno v odraslosti spopadali z občutkom nezadostnosti in nizko samopodobo. Raziskave kažejo, da je pri teh osebah tudi večja verjetnost depresije, anksioznih motenj, izgorelosti in drugih duševnih bolezni. Za te ljudi je zato strokovna pomoč, kot je individualna ali skupinska psihoterapija, zelo priporočljiva. V mnogih primerih pa je že zgolj srečanje in pogovor s sebi podobnimi, na primer v obliki podporne skupine, za visoko občutljivega človeka lahko pravo olajšanje. Ko spozna, da ni edini, da ni sam, in da je preprosto lahko tak, kot je. In da je to povsem v redu.
Veliko ljudi pride na psihoterapijo z opisom, da so anksiozni ali depresivni. Redko se zgodi, da bi kdo sebe opisal kot visoko senzitivnega ali visoko občutljivega. Čeprav se v večini primerov prej ali slej izkaže, da je v ozadju njihove tesnobe ali depresivnega razpoloženja tudi visoka občutljivost. Mnogi ob tem spoznanju začutijo veliko olajšanje. Spoznanje, da ni z njimi nič narobe, jih spodbudi, da stopijo na pot spoznavanja svoje visoke občutljivosti, se z njo spoprijateljijo in sebi kot visoko občutljivi osebi začnejo nuditi vse tisto, kar si v preteklosti niso (z)mogli ali niso znali. Psihoterapija je na tej poti samospoznavanja in uvajanja sprememb v svoje življenje lahko v veliko podporo in pomoč.