Depresivno razpoloženje in depresija

Vsi se kdaj počutimo žalostne, potrte ali brezvoljne, kar je povsem običajno. Če pa so občutki žalosti ali brezvoljnosti bolj intenzivni in trajajo dalj časa, morda tedne, mesece ali celo leta, včasih celo brez nekega jasnega vzroka, je to lahko znak depresije. Depresija je nekaj drugega kot nekajdnevna žalost ali brezvoljnost. Depresija je bolezensko stanje, ki vpliva tako na fizično kot tudi na psihično zdravje posameznika, kar pomeni, da vpliva na človeka v celoti: na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vsekakor depresija ni znak šibkosti in nikakor ne nekaj, česa se lahko znebimo s tem, ko bomo ‘sami sebe končno vzeli v roke in se spravili k sebi’.

Dobra novica je ta, da lahko s strokovno obravnavo in podporo večina ljudi z depresijo doseže popolno ozdravitev.

Kako prepoznamo depresijo?

Depresija ni stanje, ki bi se pojavila kar čez noč. Pravzaprav v večini primerov prihaja počasi in postopoma, zato jo je marsikdaj težko prepoznati. Najbolj opazna razlika med depresijo in slabšim razpoloženjem je v samem trajanju razpoloženja – slabše razpoloženje se čez nekaj dni ali tednov popravi, depresija pa traja dalj časa in vztraja tedne, mesece, ali celo leta.

Majhne spremembe, kot je rešitev kakšne težje situacije, v kateri smo se znašli, pogovor o svojih težavah, gibanje ali več spanja slabše razpoloženje običajno odpravijo in se potem počutimo bolje. Kakorkoli, če nerazpoloženost kljub temu traja, je to lahko znak depresije.

Simptomi depresije:

Simptomi depresije so pri različnih osebah izraženi različno. Vsak posameznik, ki se sooča s to boleznijo, bo depresijo doživljal drugače, prav tako so vzroki in sprožilci depresije pri različnih ljudeh različni. Zato je pomembno, da je pristop k obravnavi posameznika, ki se sooča z depresijo, individualen in prilagojen vsakemu posamezniku.

Različne vrste depresije

Depresijo lahko ločimo glede na to, koliko časa traja, kako intenzivno so pri posamezniku izraženi simptomi, v katerem obdobju se simptomi pojavijo, ali se depresiji pridružuje še kakšna druga motnja, in kakšen je morebitni izvor depresije.

Pri hudi depresivni motnji oseba doživlja občutke obupa in se sooča s simptomi, ki ji otežujejo opravljanje običajnih dnevnih opravil, kot je vstajanje iz postelje, prehranjevanje, spanje, delo ter druženje s prijatelji in družino. Pogosta je jokavost brez očitnega razloga. Obdobje velike depresije lahko traja od nekaj tednov pa do več let.

Kronična depresija, poznana pod psihiatričnim izrazom distimija, je milejša, vendar kronična vrsta depresije; zanjo je značilno, da so simptomi izraženi v milejši obliki, vendar trajajo lahko tudi več let. Osebe z distimijo imajo obdobja, ko se počutijo bolje, vendar to ne traja več kot nekaj tednov. Izraz ‘milejša’ je sicer lahko zavajajoč. Dejstvo je, da imajo občutki brezvoljnosti, pomanjkanja energije in žalosti, ki trajajo zelo dolgo, na življenje te osebe lahko zelo negativen vpliv. V veliki večini primerov (90%) se distimija, ki ni strokovno obravnavana, razvije v veliko depresijo.

Sezonska depresija, poznana tudi pod izrazom sezonska afektivna motnja, nastane zaradi pomanjkanja sončne svetlobe v zimskih mesecih. Manj svetlobe vpliva na možganske aktivnosti, kar privede do občutkov žalosti, pomanjkanja motivacije in razdraženosti.

V veliko primerih se depresija pojavi skupaj s tesnobo oziroma anksioznostjo, kar kaže na močno povezavo med tema dvema motnjama. Osebe, ki doživljajo tesnobo, pogosto doživljajo stisko v zvezi s svojo prihodnostjo, to pa lahko pri njih sproži depresijo. Na drugi strani so osebe, ki se soočajo z depresijo, pogosto prestrašene v zvezi s svojo prihodnostjo; dvomijo v to, kako se bodo zmogle soočiti z izzivi v prihodnosti, to pa vodi v tesnobnost oziroma anksioznost.

Depresija se lahko pojavi tudi med nosečnostjo ali v poporodnem obdobju. Poporodna depresija običajno nastopi v prvih dveh ali treh mesecih po porodu, vendar se lahko pojavi tudi kasneje. Simptomi poporodne depresije trajajo več kot dva tedna. Depresija po porodu je resna bolezen in ima lahko za žensko, otroka in celotno družino znatne in trajne posledice.  Več o depresiji v nosečnosti in poporodni depresiji si lahko preberete tukaj.

Menopavzalna depresija se pojavi v perimenopavzalnem obodbju, ko se ženska običajno sooča s kombinacijo PMS in menopavzalnih simptomov. Obdobja intenzivnega hormonskega nihanja lahko povečajo dovzetnost za depresijo, in sicer tudi pri tistih ženskah, ki se prej v življenju z depresijo še niso soočale. Simptomi se pojavijo postopoma, zato jih ženske običajno ne prepisujejo motnji, ki je lahko zdravljena. Običajno si ženske te neprijetne simptome v razpoloženju razlagajo kot trajne spremembe v svojem življenju, misleč, da niso ozdravljive, kar pa ne drži.