Čeprav le strokovnjak lahko diagnosticira depresijo, je pomembno, da vsak od nas prepozna opozorilne znake, ki nakazujejo na to bolezen. S pravočasnim ukrepanjem namreč lahko preprečimo poslabšanje stanja in hitrejše okrevanje.

Potrebno je vedeti, da se depresija pri različnih ljudeh odraža različno. Tako bo na primer nekdo z depresijo imel težavo že pri vstajanju iz postelje, spet drugi bo morda lahko šel vsak dan v službo in tam opravljal svoje delo, ne da bi sodelavci opazili kakršnekoli spremembe.

Diagnostični priročnik duševnih bolezni DSM-5 loči več različnih vrst depresij. Dve najbolj pogosti obliki sta klinična depresija in kronična oblika depresije. Dobra novica je, da je depresija ozdravljiva. Če pri sebi ali svojih bližnjih prepoznate znake, ki kažejo na depresijo, je priporočljiva čimprejšnja strokovna pomoč v obliki psihoterapije, zdravil ali kombinacije obojega.

  • Nerazpoloženost

Oseba z depresijo bo morda potarnala, da se počuti žalostno ali prazno, morda bo pogosto jokala. Nerazpoloženost je eden od glavnih znakov, ki nakazujejo na depresijo. Nerazpoloženost je prisotna čez cel dan, skoraj vsak dan. Pri otrocih in mladostnikih se nerazpoloženost lahko kaže kot razdražljivost.

  • Zmanjšano zanimanje za interese

Zmanjšano zanimanje za aktivnosti, v katerih je oseba v preteklosti uživala, je prav tako pomemben pokazatelj depresije. Oseba bo morda kazala odsotnost zanimanja tudi za vse ali skoraj vse vsakodnevne aktivnosti.

  • Sprememba apetita

Vidne spremembe v teži, ki niso načrtne, lahko prav tako nakazujejo na depresivno razpoloženje. Pri otrocih se to lahko kaže tudi kot nezmožnost pridobivanja na teži, ki je za določeno starost otroka pričakovana.

  • Težave s spanjem

Težave s spanjem, kot je na primer težava z uspavanjem, pogosto zbujanje, občutek neprespanosti kljub spancu, ali zaspanost čez dan so lahko znaki depresije.

  • Upočasnjenost ali vznemirjenost

Upočasnjenost ali nemirnost, ki vpliva na vsakodnevno rutino posameznika, njegovo vedenje ali izgled, je lahko simptom depresije. Ta se lahko kaže v telesnih gibih, govoru ali reakcijskem času na način, ki ga je mogoče opaziti.

  • Utrujenost

Upad energije ali neprestani občutek utrujenosti lahko kaže na depresijo. Utrujenost, ki traja večino budnega časa posameznika, lahko vpliva na njegovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih obveznosti.

  • Občutki krivde ali manjvrednosti

Občutki krivde in manjvrednosti so običajni simptomi depresije. Občutki krivde so lahko tako močni, da dobijo značilnosti blodenj.

  • Težave s koncentracijo

Depresija vpliva tudi na koncentracijo in zmožnost sprejemanja odločitev. To težavo lahko opazimo sami ali pa nas na njo opozorijo drugi, ko vidijo, da imamo težave pri odločanju ali jasnem razmišljanju. Težave se lahko pojavijo pri opravljanju intelektualnega dela, lahko pa tudi pri rutinskih opravilih, kot je gledanje televizije, branje in pomnjenje osnovnih informacij.

  • Misli na smrt

Osebe, ki trpijo za depresijo, lahko pomislijo tudi na smrt. Skoraj 80% depresivnih bolnikov ima takšne misli, ki so lahko zgolj bežne, lahko pa so tudi vedno bolj pogoste in vključujejo tudi načrt, kako bi to izpeljali. Če imate vi ali vaši bližnji takšne misli, je nujna čimprejšnja strokovna pomoč! V primeru da gre za bežne misli, ki jih lahko nadzorujete, se o tem čim prej pogovorite z osebnim zdravnikom, psihologom ali psihoterapevtom.

Če pa je vaše življenje ali življenje vašega bližnjega v nevarnosti, prosimo pokličite prvo pomoč na 112 ali Urgentno psihiatrično ambulanto na  01/434-45-17 ali 01/434-45-18 (med 8. in 15. uro) ali Dežurno psihiatrično službo na 01/587-49-00 (popoldne in v nočnem času) ali pa pojdite do najbližje zdravniške urgentne pomoči.