O PSIHOTERAPIJI
Rada rečem, da je psihoterapija pot zdravljenja s pomočjo samospoznavanja. To je pot, na kateri spoznam, kdo v resnici sem. Zakaj vedno znova počnem, kar počnem, pa čeprav se mi je že mnogokrat dokazalo, da ni funkcionalno. Kako se v določenih situacijah počutim, zakaj se tako počutim, in kaj mi to, kar čutim, sporoča. Kakšne so moje misli in kakšno funkcijo imajo te misli. In najpomembnejše, kakšne so moje potrebe. Kaj resnično potrebujem, da se bom počutil/a bolje in kako to, kar potrebujem, dobiti. Pot psihoterapije je za vsakega posameznika drugačna, posebna, individualna. Ni dveh enakih poti samospoznavanja, tako kot ni dveh enakih ljudi. Vabim vas, da se podate na to pot, in jo/se spoznate.
Več o psihoterapiji
O meni
Področja obravnave
Depresija in depresivna stanja
Nerazpoloženost. Občutek nemoči. Nezmožnost uživanja v aktivnostih, ki so vam v preteklosti prinašale zadovoljstvo. Praznina. Otopelost ali jokavost. Utrujenost. Težave s koncentracijo. Sprememba v apetitu in količini spanja. Če se že dalj časa soočate s katerim od teh simptomov, vam lahko pomagamo.
Tesnoba in anksiozne motnje
Tesnoba je običajen odziv telesa na stres. Izraža se kot občutek strahu ali zaskrbljenosti zaradi nekega prihajajočega dogodka, na primer večjega izziva v službi, javnega nastopa, ali pomembne odločitve, ki nas čaka. Kakorkoli, če se občutki tesnobe pojavljajo prepogosto, trajajo več kot šest mesecev, in/ali ovirajo vaše vsakodnevno delovanje, je priporočljivo, da si poiščete strokovno pomoč.
Obravnava visoko občutljivih oseb
Visoko občutljive osebe doživljajo svet okoli sebe drugače kot ostali ljudje. Zaradi živčnega sistema, ki je veliko prej vzdražen kot pri ostali populaciji, informacije, ki jih sprejemajo iz okolja, procesirajo bolj intenzivno. Zaradi tega so bolj podvrženi stresu in drugim močnim dražljajem iz okolja. Strokovna obravnava je priporočljiva za tiste visoko občutljive osebe, ki se spopadajo z občutkom nezadostnosti, nizko samopodobo, osamljenostjo, depresivnimi stanji, anksioznimi motnjami, izgorelostjo ali drugimi duševnimi stiskami.
Izberite področje, ki vas zanima
Individualna psihoterapija
Individualno psihoterapijo izvajam po principih integrativne relacijske psihoterapije. Pri obravnavi nudim celovit pristop in upoštevam individualnost posameznika. Obravnava lahko traja od nekaj srečanj do več let, odvisno od težav, ki jih oseba ima, in ciljev, ki jih želi doseči. Srečanja navadno potekajo enkrat tedensko in trajajo 50 minut.
Več
Podporna skupina za poporodno depresijo
je oblika pomoči za ženske, ki se v obdobju enega leta po porodu (lahko pa tudi več) znajdejo v psihični stiski, ki se lahko izraža kot kronična utrujenost, pogosta nihanja v razpoloženju, depresivnost, potrtost ali tesnobnost. Podporna skupina pod strokovnim vodstvom ženski v varnem in sprejemajočem okolju nudi razumevanje, spodbudo in tolažbo, kar postopoma pripomore k njenemu okrevanju.
Več
Biblioterapija
Biblioterapija je oblika zdravljenja s pomočjo branja vnaprej določenih tekstov. Pri nas izvajamo na čustva usmerjeno biblioterapijo, ki poteka v skupini. Skupina se srečuje enkrat mesečno; na srečanjih klienti preko vodenega pogovora reflektirajo svoje misli, čustva in občutke, ki so jih doživljali med branjem teksta, s čimer ozaveščajo potlačene vsebine in na ta način pridobijo nov pogled na svojo lastno situacijo.
Več
Nisi čuden/a. Si samo visoko občutljiv/a. In to je povsem v redu.
Krajša verzija članka objavljena v Reviji za moje zdravje, april 2019. Maja (34), že odkar pomni, prihaja iz službe povsem izčrpana. Sprašuje se, kaj je z njo narobe, da ne zmore tako kot vsi ostali ljudje oddelati tistih osem ur in preostanek dneva živeti življenje, kot bi si ga želela. Iti na telovadbo. Se dobiti s prijatelji. Se posvetiti svojim hobijem. Namesto tega, ko pride iz službe, obleži. Vsak dan znova. Utrujena, hkrati pa tudi [...]
Ko poporodni spremljevalki postaneta depresija in tesnoba…
Prispevek je bil objavljen v Reviji za moje zdravje, marec 2019. »Zdelo se mi je, da mi je materinstvo prvih šest mesecev po prihodu iz porodnišnice šlo dobro od rok. Zelo sem skrbela za to, da nadoknadim manjkajoči nočni spanec, zato sem popoldneve veliko spala, pravzaprav skoraj vsakič, ko je spal tudi dojenček. Čez dan, ko nisva spala, sva bila veliko na zraku. Z vozičkom sem prehodila tudi po več kilometrov na dan. Čeprav včasih [...]
Žalujem ali sem depresiven?
Včasih je težko prepoznati razliko med žalovanjem, ki je običajen in celo zdravilen odziv na izgubo, ter depresijo, ki je bolezen in potrebuje ustrezno strokovno obravnavo. Depresija in žalovanje imata namreč kar nekaj skupnih simptomov. Poleg tega v nekaterih primerih med žalovanjem in depresijo niti ni mogoče potegniti jasne ločnice, saj žalovanje tako kot drugi stresni dogodki lahko sproži depresivno epizodo. Kakšne so torej podobnosti med njima? Tako pri žalovanju kot pri depresiji oseba [...]
Prepoznate znake depresije?
Čeprav le strokovnjak lahko diagnosticira depresijo, je pomembno, da vsak od nas prepozna opozorilne znake, ki nakazujejo na to bolezen. S pravočasnim ukrepanjem namreč lahko preprečimo poslabšanje stanja in hitrejše okrevanje. Potrebno je vedeti, da se depresija pri različnih ljudeh odraža različno. Tako bo na primer nekdo z depresijo imel težavo že pri vstajanju iz postelje, spet drugi bo morda lahko šel vsak dan v službo in tam opravljal svoje delo, ne da bi [...]